Non-medical factors associated with the outcome of treatment of chronic non-malignant pain

Izhodišča Kronična bolečina, katere prevalenca je v stalnem porastu, je ena najpomembnejših zdravstvenih težav na svetu. Posledice kronične bolečine so motnje spanja, reaktivna anksioznost, depresija ter slabša kakovost življenja. Predstavlja breme za posameznika in celotno družbo. Samozdravljenje je ena najpogostejših oblik samopomoči posameznika in pomemben del z zdravjem povezanega vedenja. Posameznikova izkušnja z boleznijo in zdravljenjem ni odvisna le od bioloških, temveč tudi od psihološko-vedenjskih in socialnih dejavnikov. Namen Raziskati nemedicinske dejavnike, ki so povezani z uspešnim izidom zdravljenja kronične nemaligne bolečine. Hipoteze Izid zdravljenja bolnikov s kronično nemaligno bolečino je povezan z značilnostmi bolečine (intenzivnost, narava, lokalizacija in trajanje bolečine) ter bolnikovimi psihološkimi (depresija, anksioznost) in socialnimi dejavniki (socialna opora). Izid zdravljenja je pri bolnikih s kronično ne-maligno bolečino povezan z uporabo samozdravljenja, družinskih metod samozdravljenja in bolnikovim verovanjem v metode samozdravljenja. Metode V prvi fazi sem opravila kvalitativno fenomenološko študijo, delno strukturiran intervju s 35 udeleženci raziskave (15 bolnikov s kronično ne-maligno bolečino različne stopnje, ki so bili zdravljeni na kliniki za zdravljenje bolečine in 20 zdravstvenih delavcev). V drugi fazi sem izvedla presečno raziskavo z dvema skupinama bolnikov. Za oceno bioloških, psiholoških in socialnih značilnosti preiskovancev sem uporabila vprašalnik. V prvi skupini uspešno zdravljenih bolnikov je bilo 156 oseb (NRS 0-3), v drugi skupini bolnikov s slabim izidom zdravljenja kronične ne-maligne bolečine je bilo 180 sodelujočih (NRS 4-10). Rezultati V vsaki skupini intervjuvancev sem prepoznala in analizirala tri glavne teme. V skupini bolnikov so izstopale teme: pozitivni učinki samopomoči, potreba po samopomoči in njeni socialni vidiki. V skupini zdravstvenih delavcev so izstopale teme: pozitivni učinki samopomoči, potreba po samopomoči in tveganja samopomoči. Rezultati temelječi na postavljenih ciljih, bivariatna analiza, so pokazali, da so bolniki, pri katerih z zdravljenjem ni prišlo do zmanjšanja bolečine (NRS 4-10), imeli slabšo kakovost življenja (P<0,001), značilno slabšo zadovoljstvo z zdravstveno službo (P