Forest stand dynamics of silver fir-european beech forests in Slovenia from the beginning of regular forest management until the present

Dinamika pretežno raznomernih jelovo-bukovih gozdnih sestojev v zadnjem stoletju in njeni poglavitni vplivni dejavniki so bili proučevani v treh prostorsko dislociranih raziskovalnih objektih (Jelovica, Trnovo in Leskova dolina). S pomočjo arhivskih podatkov iz gozdnih inventur in pripadajočih gozdnogospodarskih kart je bila izdelana GIS podatkovna zbirka, v kateri je bil odsek osnovna prostorska enota. Spremembe v zgradbi gozdnih sestojev so bile ovrednotene z izbranimi sestojnimi parametri: lesno zalogo, debelinsko strukturo, diverziteto debelinske strukture, drevesno sestavo in vrastjo dreves. V zadnjem stoletju so se proučevani sestojni parametri značilno spreminjali. Med objekti so bile odkrite značilne razlike v sestojni dinamiki,vendar tudi nekatere podobnosti. V proučevanem obdobju je lesna zaloga gozdnih sestojev v vseh raziskovalnih objektih stalno naraščala. Spremembe debelinske strukture so nakazale dva različna razvoja sestojev: povečevanje sestojne gostote in količine tanjšega drevja ( pomlajevanje sestojev ) na Jelovici in Trnovem in znižanje sestojne gostote ob hkratnem povečevanju količine debelega drevja ( staranje sestojev ) v Leskovi dolini. Med objekti so bile ugotovljene opazne razlike v diverziteti debelinske strukture, vrasti dreves in drevesni sestavi. Na Trnovem in v Leskovi dolini sta jelka in bukev v proučevanem obdobju izmenjaje prevladovali v lesni zalogi. Med glavnimi drevesnimi vrstami so bile največje spremembe obilja in debelinske strukture opažene pri jelki, vendar so se te spremembe med objekti razlikovale. V proučevanem obdobju so na različen razvoj jelovo-bukovih gozdovv treh analiziranih območjih najpomembneje vplivale razlike v pretekli rabi gozdov, režimih abiotskih in biotskih naravnih motenj in rastiščnih razmerah. Na podlagi presoje vplivov posameznih dejavnikov so bili podani predlogi za prihodnje gospodarjenje z jelovo-bukovimi gozdovi ter nakazane možnosti raziskav v prihodnosti