Moralna izobrazba in ideologija: preporod konfucianističnih vrednot in harmonično oblikovanje novega kitajskega človeka

In this paper, we will investigate the re-emergence of Confucianism in contemporary China as a complex intersection of political, cultural, educational and popular perspectives. This resurgence is neither a kind of Chinese Neoclassicism nor a nostalgic backwardness, instead it is the emblem of the new China’s identity. Confucius and Confucianism, violently despised as the remains of feudalism since the May Fourth Movement and during Maoism, are nowadays a fertile source for the fulfilment of “Socialism with Chinese characteristics” (zhongguo tese shehui zhuyi 中国特色社会主义) on both the educational and political levels. We carry out the investigation in three steps: 1. The political rehabilitation of Confucianism as part of the “Chinese dream” (zhongguo meng 中国梦); 2. The common social perception of Confucianism and tradition as a shared and unavoidable background; 3. The definition of two possible Confucianisms (namely New Confucianism and Political Confucianism) and their possible influences on Chinese society and moral education. Our conclusions will deal with Chinese cultural soft power, and the shaping of a new Confucian identity based on both modernity and tradition.V tem članku bomo raziskovali ponovno pojavljanje konfucianizma v sodobni Kitajski kot kompleksnem križišču političnih, kulturnih, izobraževalnih in popularnih perspektiv. Tovrstno oživljanje ni vrsta novega kitajskega neoklasicizma ne nostalgično pogledovanje nazaj, ampak predstavlja simbol nove kitajske identitete. Konfucij in konfucianizem, ki so ju na silo prezirali kot ostanek fevdalizma vse od Gibanja četrtega maja in tudi med maoizmom, sta danes plodna vira za izpopolnjevanje »socializma s kitajskimi značilnostmi« (zhongguo tese shehui zhuyi 中国特色社会主义), tako na izobraževalni kot na politični ravni. Raziskavo izvajamo v teh korakih: 1. Politična rehabilitacija konfucianizma kot del »kitajskih sanj« (zhongguo meng 中国梦); 2. Skupno družbeno dojemanje konfucianizma in tradicije kot skupno in neizogibno ozadje; 3. Definicije dveh mogočih konfucianizmov (t. i. novi konfucianizem in politični konfucianizem) in novih mogočih vplivov na kitajsko družbo in moralno izobrazbo. Zaključki se ukvarjajo s kitajsko »mehko močjo« in oblikovanjem nove kitajske identitete, ki temeljita na modernosti in tradiciji