Zgodnji keramični stili in tehnologije na območju Egejskega morja in Balkana:: pogled nazaj in naprej

Ceramics have always played a central role in defining the Neolithic period in southeastern Europe. Early Neolithic ceramic assemblages, forming techniques, clay recipes, shapes, decoration, and vessel function have been traditionally used to establish the chronology and cultural groups of a region based on a handful of purported type-sites. This paper presents a critical review of the literature on Early Neolithic pottery in Greece, highlighting how preconceptions shaped the research and interpretation of the data of not only the ceramics themselves, but also how those interpretive conclusions were projected into other aspects of Early Neolithic life, such as the gender and status of potters and the socio-functional use of pottery. The recent reevaluation of old and new absolute dates through Bayesian analysis, statistical modelling, and stratigraphic considerations has also helped to provide a more nuanced use of relative pottery chronologies. New archaeological evidence from Northern Greece as well as reevaluations of Knossos and the Franchthi Cave are highlighted.V jugovzhodni Evropi je imela keramika pri opredeljevanju neolitika vedno osrednjo vlogo. Na podlagi podatkov, pridobljenih na maloštevilnih domnevno tipičnih najdiščih, se je v tej regiji za vzpostavljanje kronologije in kulturnih skupin tradicionalno uporabljalo zgodnje neolitske keramične zbire, tehnike oblikovanja, lončarske recepte, oblike, okras in namembnost posod. V članku ponudimo kritično presojo literature o zgodnje neolitski lončenini v Grčiji, pri čemer izpostavljamo načine, kako so pristranski pogledi oblikovali raziskave in interpretacije različne vrste podatkov, ne samo same keramike, ampak tudi kako so s takšnimi zaključki interpretirali tudi druge vidike zgodnje neolitskega življenja kot sta spol in status lončarjev ter družbeno-funkcionalna raba lončenine. Za bolj raznoliko rabo relativnih kronologij, ki temeljijo na lončenini, si lahko pomagamo predvsem z nedavno predstavljenimi novimi ovrednotenji starih in novih absolutnih datumov, ki so bili izvedeni z Bayesovo analizo, ter s statističnim modeliranjem in ovrednotenjem stratigrafije. V članku predstavljamo tudi nove arheološke podatke iz severne Grčije ter ponovno ovrednotenje podatkov iz Knossosa na Kreti in jame Franchthi na Peloponezu