Nemško slovanski stik v krajevnih imenih in jeziku prebivalstva med rekama Sołavo (Saale) in Niso (Neisse)

Saale und Elbe bilden im Wesentlichen die westliche Begrenzung des ehemals kompakten altsorbischen Sprachgebietes. Im Norden schließt das Altsorbische an das Altpolabische, im Osten und Südosten an das Polnische und Tschechische an. Eigennamen bilden eine wichtige Quelle sowohl für die Aufhellung der Geschichte der Besiedlung wie auch ethnischer, sprachlicher und sozialer Verhältnisse, denn historische Siedlungsprozesse fanden ihren Niederschlag u.a. in historischen Belegen von Namen. Diese Belege wie auch die Ableitungsbasen und Benennungsmotive ebenso wie die phonologischen und morphologischen Merkmale der Namen des altsorbischen Kontaktgebietes enthalten eine Vielzahl von Zeugnissen deutsch-slawischer Kontinuität. Auf der Grundlage umfangreicher Studien zu Ortsnamen stellt der Beitrag ausgewählte Beispiele vor. Im ehemals altsorbischen Kontaktgebiet können Ortsnamen (Siedlungsnamen) und ihre historische Überlieferung Hinweise auf Siedlungs- und Sprachkontakt geben. Dies belegen eine ganze Reihe von Merkmalen, so z.B.:1. Unterscheidende Bestimmungswörter2. Parallele Namengebung mit zeitweiliger Mehrnamigkeit3. Umbenennung4. Übersetzung5. Benennungsparallelismus im deutsch-slawischen Kontaktgebiet6. Scheinbare sekundäre semantische Verankerung (SSSV)7. Namenpaare8. Unterscheidende Zusätze9. Mischnamen (Hybride)The rivers Saale and Elbe mark the western border of the former compact Old Sorbian region. In the north Old Sorbian borders on Old Polabian, in the East and Southeast on Polish and Czech. Proper names are an important source both for shedding light on the history of settlement as the underlying ethnic, linguistic and social context, since the processes of historical settlement are reflected in the historical documentation of place names. The historical documentation of place names, their derivation and the reasons for the naming of places as well as the phonological and morphological features of proper names of the Old Sorbian contact region contain numerous traces of the Slavic-German continuity. The article, which is based on extensive studies of place names, presents some selected examples. In the Old Sorbian region a number of features of place names and their historical documentation provides indications of German-Slavic contact in settlement and language, for example:1. Distinct determining words in place names,2. Parallel name giving with the result of temporary parallel names for the same place,3. Name changes in the historical documentation,4. Translation of place names,5. German-Slavic parallelism in the underlying motives for place names,6. Secondary assimilation of an Old Sorbian place name to an element of the superstrate language (German),7. German-Slavic place name doublets,8. Distinct added elements,9. German-Slavic and Slavic-German hybrid names.Reki Sołava in Laba predstavljata skrajno zahodno mejo nekdanjega strnjenega starolužiškega območja. Na severu stara lužiščina meji na staro polabščino, na vzhodu in jugovzhodu pa na poljščino in češčino. Lastna imena so pomemben vir spoznavanja zgodovine naseljevanja kot tudi etničnih, jezikovnih in družbenih okoliščin, saj se v zgodovinski dokumentaciji, povezani z imeni, odražajo procesi zgodovine naseljevanja. Zgodovinska dokumentacija o imenih, njihovi izpeljavi, poimenovalni motivaciji, kot tudi fonoloških in morfoloških značilnostih lastnih imen na območju starolužiških stikov vsebuje številne elemente, ki kažejo na slovansko-germansko kontinuiteto. Članek, ki temelji na obširnih raziskavah o krajevnih imenih, predstavlja nekaj izbranih primerov, ki ponazarjajo slovansko-nemški stik na obravnavanem starolužiškem območju, kjer številne lastnosti krajevnih imen in zgodovinska dokumentacija v zvezi z njimi kažejo na germansko-slovanske naselitvene in jezikovne stike, npr.:1. razlikovanje med določevalnimi besedami v krajevnih imenih:2. vzporedna poimenovanja, katerih rezultat so začasna vzporedna imena za isti kraj;3. spreminjanje imena v zgodovinskih virih;4. prevodi imen;5. germansko-slovanske vzporednice pri motivaciji poimenovanj;6. sekundarna asimilacija starolužiškega krajevnega imena v element superstratnega jezika (nemščine);7. germansko-slovanske imenske dvojnice;8. razlikovalni dodani elementi;8. germansko-slovanska in slovansko-germanska hibridna imena