O razvoju vrednosti pomenov pri mladini v šolski starosti

Die folgenden Darlegungen stützen sich auf Untersuchungsergebnisse des Verlassers zur Sprachentwicklung in der Ontogenese. Angeregt wurde die UnterSuchung durch die besonders in den letzten Jahren in mehreren Ländern verstärkt erhobenen Forderungen, nicht nur die Sprache des Klein­ kindes, sondern vornehmlich den Entwicklungsstand der Schülersprache auf den einzelnen Klassenstufen zu erforschen und den Prozeß der Sprachentwicklung des Schülers genauer zu bestimmen. Die Forderungen sind (so z. B. in der DDR) durch das Bestreben motiviert, weitere wissenschaftliche Voraussetzungen für die Verbesserung der muttersprachlichen Bildung und Erzliehung zu schaffen. Es geht also vor allem um Bedürfnisse des Muttersprachunterrichts, die aus der gesellschaftlichen Bedeutung der Sprache überhaupt und den steigenden Anforderungen an die gesellschaftliche Kommunikation insbesondere erwachsen.Lingvistično raziskovanje ontogenetičnega jezikovnega razvoja ugotavlja povezave jezikovnega razvoja in jezikovnih dosežkov posameznika z jezikovnim sistemom; izhajajoč iz te povezanosti razlaga oziroma opisuje - z lingvističnimi kategorijami - predvsem jezik otrok oziroma učencev. Pisec navaja, do kakšnih ugotovitev ga je privedel reprezentativni vzorec 360 spisov (napisali so jih šolarji NDR), v katerem je raziskoval vrednostne izraze, značilne za jezik učencev sedmega do devetega razreda, starih 13 do 15 let. Vrednostni leksemi so predvsem iz vseh treh glavnih besednih vrst. Gre za besede (besedne skupine), za katerih aktualne pomene se da dokazati, da vsebuje njihova semantična struktura vrednostno komponento. Pri dokazovanju vrednostnih komponent je pisec uporabil analizo konstituant v kar najtesnejši povezavi s substitucijskim preizkusom in z analizo zamenljivih sinonimov. Pomembne (tj. matematično signifikantne) količinske in kakovostne razlike v rabi vrednostnih izrazov ločijo predvsem učence sedmega od učencev osmega razreda, medtem ko se učenci devetega razreda razlikujejo od mlajših sošolcev v rabi in potencialu vrednostnih pridevnikov. Te razlike smemo šteti za tipične za te starosti