Razširjanje portugalskih besed, problem in metode

O artigo seguinte é o resumo duma conferência que proferi no ano 1983 em Lisboa durante um congresso internacional que acompanhou a XVII Exposição Europeia da Arte, Ciência e Cultura, dedicada a 'Os Descobrimentos Portugueses e a Europa do Renascimento'. Julgo oportuno fazer conhecer o meu texto precisamente em 1988, ano comemorativo do quinto centenário quando Bartolomeu Dias dobrou o Cabo das Tormentas (hoje da Boa Esperança).Avtor povzema temo, ki jo je revija načela v letniku XXVI in dopolnjuje in popravlja objavljeno; omejuje se na razširjanje portugalskih besed v 17. in 18. stoletju. Upošteva tudi tiste, ki jih je portugalščina posredovala iz amerindijskih jezikov (predvsem tupi in nekoliko manj guarani). Na splošno štejejo slovarji evropskih jezikov, da so vse amerindijske besede prišle v besedišča neposredno, če niso registrirane nekako pred letom 1630. Avtor tehta vrednost argumentov, da bi lahko neki izraz označili kot izposojenko iz portugalščine. Ugotavlja, da so vse izposojenke iz eksotičnih jezikov zgolj samostalniki, po večini so to izrazi za rastline in živali. Opozarja na previdnost pri datiranju posameznih besed (npr. tufāo 'tajfun' ali caravela). Ponekod je dragoceno tudi zunajjezikovno poznavanje: mais je datirano v španščini zelo zgodaj, v drugih evropskih jezikih pa kasno. Vendar ne more biti dvoma, da so to rastlino poznali: v neki knjigi izdani med leti 1516 in 1519, posvečeni cesarju Maksimilijanu I, je upodobljena tudi koruza. Zgodovinar jezika potemtakem ne more prezreti dognanj zgodovine umetnosti