O položaju stavka pri Tesnièrju

Un grammairien montpellérain ne peut manquer de ressentir une intense émotion à venir rendre hommage, dans des lieux qu'il aima, à un linguiste qui vécut quinze ans à Montpellier, où il laissa le souvenir d'un professeur éblouissant, où il réalisa, pour l'essentiel, son oeuvre, et où ilacheva une vie trop brève. J'espère ne pas représenter trop indignement une Université pour laquelle Lucien Tesnière reste un modèle difficilement surpassable, et contribuer à resserrer des liens d'amitié plus que cinquantenaires entre Ljubljana et Montpellier.Prispevek ternelji na analizi terminologije, ki jo je L. Tesnière uporabil v svojih Elementih strukturalne skladnje; posebno pozornost namenja zlasti dverna tenninorna tradicionalnega rnetajezika: "povedi" in "stavku". Tesnière že v prvih poglavjih predlaga naslednjo definicijo povedi: "Poved je organizirana celota, katere sestavni deli so besede" (pogl. 11). V opombah je obrazložena zavrnitev klasičnega termina "stavek" kot terminološke inačice "povedi". V tern delu so zajeta Tesnièrjeva bistvena teoretična načela. Pojmovanje povedi kot "osrednjega jedra", kar je zelo blizu tradicionalni slovnici, je izrecno potrjeno v pogl. 15, s primeri v knjigi pa tudi vseskozi podkrepljeno. Ko se Tesnière loteva problemov vezave in translacije, naleti tudi na vprašanje "zložene povedi". Ob tem brez pojasnila ponovno uvede že izločeni termin stavek v njegovem tradicionalnem pomenu, istočasno pa ko analizira "nedoločniški, deležniški, odvisni, glavni in celo neodvisni stavek" (Zanimivo: "Alfred ima prav" je v pogl. 546 predstavljen kot neodvisni stavek.), poudarja potrebo po strogem Iočevanju med povedjo in stavkom (pogl. 592). Torej: terminološka nedoslednost? Oklevanje med potrebo po prenovi in lagodno zvestobo tradiciji? 0 kaki lagodnosti v tem premišljenem delu ni mogoče govoriti. Med povedjo in stavkom so na prvi pogled naslednji trije odnosi: vključitev (drugega v prvo), zamenljivost in specifičnost. Zdi pa se, da ju je bolje definirati kot Iočeni enoti: poved (katere jedro ni vselej glagol) kot skupek z zaključeno celostno zgradbo in stavek (vselej glagolski) kot skupek, ki je vselej v položaju odvisnosti ali soodvisnosti. lsta enota je torej lahko zdaj stavek zdaj poved