Problematiziranje osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja odraslih v globaliziranem svetu: Od druge možnosti do vnovičnega šolanja

The article problematises the role Adult Basic and Secondary Education (ABSE) plays in response to global challenges, under the influence of global policy. Drawing on a three-year study that assumed a social realism perspective and employed situational analysis, it discusses three dimensions of policy making in adult education: the scales of political mobilisation, the environments for policy-making, and the meanings conveyed. In doing so, it argues that although the perceptions and reception of as well as influence on international policy vary across countries, ABSE has turned today into a school-recovery opportunity for the younger generations who failed in school and people whose educational achievements in a given country are not recognised when migrating to a new one. This calls into question both the way policy in ABSE sees the social problem at stake and how policy solutions in this area of public intervention impinge on broader issues of (in)equality in education.Članek problematizira vlogo, ki jo ima osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje odraslih (OSIO) kot odgovor na globalne izzive pod vplivom globalne politike. Na podlagi triletne študije, ki je prevzela perspektivo socialnega realizma in uporabila situacijsko analizo, obravnava tri dimenzije oblikovanja politike izobraževanja odraslih: lestvice politične mobilizacije, okolja za oblikovanje politike in prenašanje pomenov. Pri tem dokazuje, da čeprav se dojemanje, vpliv in sprejemanje mednarodne politike med državami razlikujejo, se je OSIO danes spremenil v priložnost vnovičnega šolanja za mlajše generacije, ki jim je v šoli spodletelo, in za ljudi, katerih izobraževalni dosežki v neki državi niso priznani, ko migrirajo v novo državo. To pa pod vprašaj postavlja tako način, kako politika v OSIO vidi rešitev socialnega problema, kakor tudi način, kako politične rešitve na tem področju javnega interveniranja posegajo v širša vprašanja (ne)enakosti v izobraževanju