Avgustejska zasedba jugovzhodnoalpskega prostora in zahodne Panonije: posamične in zakladne novčne najdbe

Final Roman control over the region of the southeastern Alps and western Pannonia was achieved in the Augustan period. Analysis of the monetary circulation in this region shows an increased quantity of coinage in circulation. Four types of bronze coins are important: the coins of the Divos Iulius type, coins of the provincial mint in Nemausus, bronze coins from the mints in Rome and Lugdunum.Coin finds from the Augustan period discovered in Slov-enia – because of their highly varied contexts of discovery – represent an additional challenge in interpretation. They consist of the following: individual coin finds from the Au-gustan military camp at Obrežje, a small hoard from Povir near Sežana, and numerous individual finds of bronze and silver coins from two urban areas: Celeia (Celje) and Emona (Ljubljana).  It  may  be  concluded  that  the  early  Augustan emissions  of  bronze  coinage,  particularly  the  coins  from the  mint  of  Nemausus  of  series  I  and  II,  and  the  Altar  I series of coins from the mint of Lugdunum, along with the silver coins of this mint, can be related to Roman military activities in 14–8 BC and also to important strategic points, such  as  Nauportus  (Vrhnika)  and  Emona.  The  moneyers’ coins  of  the  mint  in  Rome  were  for  the  most  part  in  use throughout a lengthy period. The military camp at Obrežje must be dated to a later period, 6–9 AD, due to the absence of  bronze  coins  from  the  mint  of  Nemausus  and  coins  of the Altar I series from the mint of Lugdunum.Do  končne  vzpostavitve  rimske  kontrole  območja jugovzhodnih  Alp  in  zahodne  Panonije  je  prišlo  v  avgu-stejski dobi. Pri proučevanju teh procesov je med drugim v  pomoč  tudi  analiza  denarnega  obtoka,  še  zlasti  štirih tipov bronastega denarja: novcev tipa Divos Iulius, novcev iz  kovnic  v  Rimu  in  Lugdunu  ter  novcev  iz  provincialne kovnice v Nemavsu. Proučili smo nekatere novčne najdbe iz avgustejskega obdobja na območju Slovenije, ki zaradi zelo različnih  najdiščnih  kontekstov  predstavljajo  še  dodaten izziv za interpretiranje. Pri analizi smo uporabili posamične novčne  najdbe  iz  vojaškega  tabora  na  Obrežju,  manjšo zakladno najdbo iz Povirja pri Sežani s 30 kovničarskimi bronastimi novci in posamične bronaste in srebrne najdbe iz Celeje in Emone. Ugotovitve lahko strnemo v naslednje: Zgodnjeavgustejske emisije bronastega denarja, predvsem novcev kovnic iz Nemavsa serij I in II in serije novcev Oltar I  kovnice  v  Lugdunu  ter  srebrnikov  taiste  kovnice,  lahko povežemo z rimskimi vojaškimi aktivnostmi v letih 14–8 pr. Kr. in s pomembnimi strateškimi točkami, kot sta Vrh-nika (Nauportus) in Ljubljana. Kovničarski novci kovnice v  Rimu  so  bili  večinoma  v  uporabi  daljše  obdobje.  Zlasti tisti, ki nosijo kontramarke ali pa so polovičeni. Uporabo vojaškega  tabora  Obrežje  moramo  ob  pomanjkanju  bro-nastih  novcev  kovnice  iz  Nemavsa  in  novcev  serije  Oltar I  kovnice  iz  Lugduna  datirati  v  poznejše  obdobje,  v  čas panonsko-dalmatinskega upora v letih 6–9