Geoarheološke raziskave v paleolitskih jamskih najdiščih kot vir paleookoljskih podatkov

Cave sediments are more protected from weathering, erosion and other exogenic processes in comparison with sediments that accumulate at the Earth’s surface. For this reason, cave sediments keep a unique record of climate variations in the Pleistocene. Archaeological (Palaeolithic) sites, where sediments (including pollen, charcoal and bone fragments) can be systematically studied in one or several profiles, are the most useful for multidisciplinary surveys. Such surveys are very important for archaeologists because they offer insight into climate conditions that prevailed in the period when humans visited the cave and left various traces there. So-called geoarchaeological surveys demand extensive cooperation between archaeologists and geologists.Jamski sedimenti zaradi svoje starosti in dobre ohranjenosti hranijo edinstven zapis o klimatskih dogajanjih v pleistocenu. Sedimenti so v jamah odlično ohranjeni v primerjavi s tistimi na površju, ki so izpostavljeni ne le močnejšemu preperevanju, temveč tudi eroziji in drugim eksogenim procesom. Prav arheološka najdišča iz obdobja paleolitika so zaradi sistematičnih izkopavanj in odkopanih arheoloških profilov verjetno najbolj primerna za interdisciplinarne raziskave različnih sedimentov, vključno peloda, oglja in kostnih ostankov. Te raziskave so zelo pomembne tudi za arheologe, saj nudijo vpogled v klimatske razmere v obdobju, ko so jame obiskovali ljudje in v njih pustili razne sledi. Tako imenovane geoarheološke raziskave zahtevajo tesno sodelovanje arheološke in geološke stroke