Kant: Iztirjeni subjekt

Taking as its starting point the non-identity of the transcendental I of pure apperception and of the noumenal Self, i.e. the fact that self-consciousness is possible only against the background of the inaccessibility-to-itself of the »thing which thinks«, the text endeavours to articulate the »diabolical Evil« (Evil as an ethical attitude, chosen for non-pathological reasons, out of principle) as the »unthought« of Kant, and to delineate its space as that of the object of the »indefinite judgement«.Tekst jemlje za izhodišče ne-identiteto transcendentalnega jaza čiste apercepcije in noumenalnega sebstva, tj. dejstvo, da je samozavedanje možno le na ozadju samonedostopnosoti »misleče stvari« in poskuša artikulirati »diabolično Zlo« (zlo kot etično držo, izbrano iz nepatoloških razlogov) kot Kantovo »nemišljeno« ter razmejiti njegov prostor kot prostor predmeta »neskončne sodbe«