Prizadevanja Glasbene matice za ohranitev in oživitev ljudske glasbene dediščine ter ustanovitev Instituta za raziskavanje slovenske glasbene folklore leta 1934

Ohranitev in oživitev ljudske glasbene dediščine je bila po letu 1848 pomembna vsebina prizadevanj Slovencev za kulturno osamosvojitev in tudi programskih načrtov ljubljanske Glasbene matice vse od ustanovitve leta 1872. V iskanju identitete in tradicije je imela ljudska pesem reprezentativno funkcijo. Priredbe ljudskih pesmi za zbor so imele tudi prosvetno funkcijo in so zavzemale pomemben delež v založniški, šolski in koncertni dejavnosti Glasbene matice. Razprava opozarja na nekatere ideje, dogodke in dejanja iz zgodovine tega društva, ki so pripeljali do institucionalizacije glasbenonarodopisnega dela leta 1934. *** The preservation and revival of ethnic repertoire played a vital role in efforts to establish Slovenian cultural independence after 1848. This was also one of the main tasks of the Slovenian Music Society (Glasbena matica) after it was established in 1872. In the search for tradition and identity, folk songs initially had a representative function. Arrangements of folk songs also had an educational function and played a significant role in publishing, school, and concert activities. This article presents some of ideas, activities, and events from the history of the Music Society that led to the institutionalization of ethnomusicology in 1934