Otroci in mladostniki v prostoru. Od otroškega igrišča do otrokom prijaznega mesta ali od ukrepov do omrežja

Preteklo desetletje slovenske prostorske prakse je pustilo opazne posledice predvsem na področju tistih prostorskih rab, ki so povsem odvisne od trajnejših opredelitev in načel. V veliki meri so prizadete rabe prostora, katere so ozko povezane z javnim dobrim in javnimi interesi. Mednje sodijo tudi potrebe otrok in mladostnikov v prostoru. Prispevek predstavlja spoznanja o prostorskih pogojih življenja otrok in mladostnikov. Osnovan je na raziskavi razmer v Ljubljani, preučitvi dogajanj v širšem prostoru. Analiza razmer v Ljubljani odkriva razpon problemov, od sistemskih do povsem operativnih, ki trenutno obvladujejo področje. V odsotnosti urbanističnih in varnostnih normativov sledimo počasnemu razpadu podedovane mreže javnih otroških igrišč in zanemarjanju potreb otrok in mladostnikov v prostoru. Namen prispevka je opozoriti na obrobnost pomena tematike v prostorski stvarnosti in strokovnih razpravah, ki je v nasprotju z deklariranim pomenom te prebivalstvene skupine in predvsem načini obravnave v razvitih okoljih