Identifikacija gradnikov optimalnega organizacijskega modela izobraževanja za turizem v Sloveniji

The main aim of the research was to identify the elements and the development of a suitable model for tourism education. Our research was based on the need of inner circular reflexive performance of the individual in the tourism education model, institutionalised concept of education, which is viewed by outer reflexive model of tourism educational institutions performance and functional practical interaction of individuals and tourism institutions at the development of innovative potentials in the field of tourism. Tendencies to develop complex and qualitative services coming from permanent strengthening of innovative potential of tourism services are common in this field. It is necessary to develop a suitable model in the field of tourism education that places an individual in the educational process taking into account his/her conscious reflection, rational reflection and acquired motivation for solving complex projects in various levels of tourism. Suitable tourism education model, which is level-structured, is expanded in two ways. It includes the active role of an individual in rationalising practical knowledge and strengthening the innovative potential in developing his/her competences, and the role of tourism education institutions. The organisational cultural dimension can be observed as dual activity structure distinguishing between conscious reflection of the external environment on the level of educational institution and internal practical consciousness on the level of individual development of competences. Giddens structuration theory is used as a conceptual frame explaining the organisational-cultural dimensions of suitably structured educational model for tourism in Slovenia. The conclusion is based on the fact that an individual does not acknowledge the multilevel structure of study at higher education where there is an absence of conscious, practical and motivational reflection. Organisational cultural environment in the field of tourism education in Slovenia prefers practical and functional ways of acquiring competences on a higher and postgraduate (Master’s) level of study. Due to the structured changes implemented by the Bologna process, competences are not realised on the higher education level but on the postgraduate (Master’s) level, which demands a systematic review and a suitable education model change.Poglavitni cilj raziskave, ki jo predstavljamo, je bil identificiranje gradnikov in razvoj kompetentnega modela za izobraževanje na področju turizma. Izhajali smo iz potrebe po notranje krožno refleksivnem delovanju posameznika v izobraževalnem modelu za turizem, institucionalnem pojmovanju izobraževanja, ki se izraža v zunanjem refleksivnem modelu delovanja izobraževalnih institucij za turizem in v funkcionalno praktični interakciji posameznika in institucij turističnega gospodarstva pri razvoju inovativnih potencialov na področju turizma. Na tem področju so vse pogosteje prisotne težnje po razvoju kompleksnih in kakovostnih storitev, ki nastanejo zgolj ob nenehni krepitvi inovacijskega potenciala storitev za turizem. Na področju izobraževanja za turizem je nujno potrebno razviti kompetentni model, ki socialnega akterja aktivno vključuje v izobraževalni proces in pri tem upošteva njegovo zavestno refleksijo, racionalno refleksijo in ponotranjeno motivacijo za reševanje kompleksnih projektov na različnih ravneh turizma.Kompetentni model izobraževanja za turizem, ki je nivojsko strukturiran, je dvorazsežnosten. Vključuje aktivno vlogo socialnega akterja pri racionalizaciji praktičnega znanja in krepitvi inovacijskega potenciala pri razvoju lastnih kompetenc ter vlogo izobraževalnih institucij za turizem v tem procesu. Na organizacijsko kulturni razsežnosti zaznavamo dvojno strukturo delovanja, ki razlikuje med zavestno refleksijo zunanjega okolja na ravni izobraževalne institucije in zavestno refleksijo notranjega okolja na ravni razvitosti kompetenc socialnega akterja. Na osnovi Giddensove teorije strukturiranosti pojasnjujemo dimenzije organizacijsko kulturne razsežnosti kompetentnega modela izobraževanja za turizem na področju Slovenije. V sklepnem delu ugotavljamo, da socialni akter ne zaznava nivojske strukturiranosti študija na visokošolski ravni, za katero je značilna odsotnost zavestne, racionalne in motivacijske refleksije na tem nivoju izobraževanja. Organizacijsko kulturno okolje v Sloveniji na področju izobraževanja za turizem daje prednost praktičnim, funkcionalnim načinom pridobivanja kompetenc na višji in magistrski ravni študija. Zaradi nivojskih sprememb, ki jih v študij vnašajo bolonjska načela, se kompetence ne realizirajo na visokošolski ravni študija ampak na magistrski ravni, kar zahteva sistematičen pregled in spremembo kompetentnosti modela za izobraževanje