Ob soočenju razmišljanj o pravu in morali avtor razčleni in primerjalno opredeli štiri sklope pravoslovnih naukov, s čimer praktično zaobjame ves razpravni prostor. Naravnopravništvo, pravni pozitivizem, pravni realizem in novoustavništvo razloči po najznačilnejših odgovorih na tri vprašanja: ta se nanašajo na odnose med pravom in moralo, na predmetnost (objektivnost) ali osebkovnost (subjektivnost) etičnih oz. moralnih, političnih, pravnih vrednostnih sodb in na razlaganje v pravu. Nato iz vsakega od štirih sklopov pravoslovnih naukov izlušči še posebno teorijo (ta oblikuje predmet njihovega preučevanja), metodologijo (oz. postopek preučevanja) in ideologijo (ali normativno držo). S tem pokaže na sorodnosti poimensko nezdružljivih naukov i...