Teror prava : človekove pravice v globalni vojni proti terorizmu

Mednarodni terorizem je brez dvoma najresnejša sodobna varnostna grožnja, ki napada samo bistvo načel in vrednot, na katerih temeljijo liberalne demokratične družbe: življenje, svobodo, dostojanstvo, varnost. Hkrati pa so nekatere vlade pripravljene te iste vrednote žrtvovati v imenu metaforične globalne vojne proti terorju in pozabljajo, da je tako z vrednotnega kot s strateškega vidika spoštovanje človekovih pravic osnova učinkovitega boja proti terorizmu. Tudi britanska vlada se je v letih po enajstem septembru pridružila paranoičnemu uveljavljanju vedno novih protiterorističnih ukrepov, katerih legitimnost je z vidika spoštovanja človekovih pravic posebej sporna. Ta članek obravnava dva kritična vidika britanske protiteroristične zakonodaje: problematično omejevanje pravice do svobode ter posredno kršitev prepovedi mučenja z uporabo z mučenjem pridobljenih dokazov v sodnih postopkih, s spornimi pripornimi centri ter zadnje čase z izigravanjem prepovedi deportacije oseb v države, kjer bodo verjetno izpostavljene mučenju ali drugemu okrutnemu ravnanju.International terrorism has been widely recognized as the most serious contemporary security risk, threatening the core values of the democratic societies: life, freedom, dignity, and safety. Unfortunately, the paranoid response of some Western governments to this pressing threat has been equally damaging to democracy and human rights. This article looks at the series of counter-terrorist measures adopted by the UK government in the wake of 9/11 and its implications for the human rights system reflected in the European Convention of Human Rights. It mainly addresses two of the issues that have led to considerable debate both in the UK and elsewhere: first, the indefinite detention of certain foreign terrorist suspects without charge, affecting the right to freedom under Article 5 of the ECHR; second, the alleged use of secret detention centres and impermissible interrogation methods as well as the recent use of diplomatic assurances to justify the transfer of suspects to countries where they face a risk of torture