Za zmedo v dojemanju razlagalnih odločb je po avtorjevem mnenju neposredno krivo ustaljeno poimenovanje, obenem pa tudi tisti argument a fortiori, s katerim se je »razlagalna odločba« v začetku utemeljevala – in se hkrati postavljala v nasprotje z »razveljavitveno odločbo«. Specifika razlagalnih odločb je razlaganje in značilnost razveljavitvenih je razveljavljenje, a to si nujno ne kontrira; to ni diferentia specifica. Obravnavano področje je potrebno določenih teoretičnih pojasnil. Izvorni razlog za ustaljeno poimenovanje in argumentiranje avtor pripiše »samoumevnemu, a nepopolnemu dojemanju zakona« – v njegovem stvarnem ali oblikovnem pomenu zakonskega besedila –, ki pripelje do zaključka: besedilo lahko razveljavim ali razlagam. Avtor »...