Ustavno načelo demokratičnosti: lobiranje kot praktičen vidik participativne demokracije v informacijski dobi

Evopska unija je s Pogodbo o Ustavi za Evropo terminološko in tudi konceptualno sprejela participacijo oziroma sodelovanje interesnih skupin in državljanov kot temelj svojega demokratičnega delovanja. Civilni družbi naj bi bilo v tem kontekstu zagotovljeno posebno in trajno mesto političnega akterja, ki znatno presega zgolj občasno udeležbo javnosti v času volitev. Toda ob tako zastavljenih izhodiščih se nehote zastavlja vprašanje, kako prenesti ustavno načelo demokratičnosti v vsakdanjo prakso. Izkušnje zadnjih desetletij so namreč vodile do dejanske prevlade interesnih skupin kot vitalnih akterjev demokratičnih sistemov. V EU je lobiranje že postalo prispodoba praktičnega vidika civilne participacije. Glavno vprašanje perspektive evropske participacije se tako pravzaprav ne navezuje na lobiranje kot – bolj ali manj – demokratično dejavnost, ampak na osrednje vprašanje dejanske vloge in funkcije posameznika. Postavljena je naslednja predispozicija: le če je slehernemu državljanu zagotovljena možnost neposredne soudeležbe v procesih odločanja, je upravičeno govoriti o resnično participativni demokraciji. Tako je mogoče razumeti vprašanje praktičnega uresničevanja načela demokratične države kot ključen izziv prihodnjega razvoja. Na tem mestu vstopajo v politično sfero informacijsko komunikacijske tehnologije kot deus ex machina sodobnega demokratičnega primanjkljaja. Prav institucionalizacija e-demokracije namreč nudi nove potenciale za zagotovitev resničnega uresničevanja ustavnega načela demokratičnosti in civilne participacije.With the Treaty establishing a Constitution for Europe, the EU has accepted participation and cooperation with interest groups and citizens as the foundation of its democratic organization. In this context civil society has been given the position of special and enduring political actor which by far supersedes occasional inclusion of public in the polls. Conversely, based on these premises there remains an open question of practical implications of this democratic principal in real life. Experiences of the last decades have led to the supremacy of interest groups as vital actors in democratic systems; lobbying has become a synonym for practical aspects of civil participation in the EU. Main question of the European participative perspective is therefore not the question of lobbying as being – more or less – democratic activity, but rather a crucial question of the position and functions of an individual. The following postulation has been made: only in the case of guaranteed right of each and every citizen to participate in the political sphere, we can speak of a truly participative democracy. In this light the question of practical realization of democratic principle can be seen as a crucial challenge for future development. From this aspect the application of information communication technologies into political sphere seems to be deux ex machina for the problems of democratic deficit; namely, the institutionalization of e-democracy offers new potentials for the guarantee of de facto implementation of constitutional principle of democracy and civil participation