V tem članku avtor poveže pojma »vrednostne praznine« in »uklonljivost norm« z realističnim naukom o pravnem razlaganju. Poda tri primere, s pomočjo katerih prikaže postopek uklanjanja norm in ustvarjanja vrednostnih praznin. V postopku razlaganja razlagalec najprej napravi vrednostno sodbo, da določba, v skladu s črkobralsko razlago, ureja primere, ki jih ne bi smela. Nadaljuje z zožujočo razlago sporne določbe. S tem, ko razdruži dve skupini dejanskih stanj v normo vnese tiho izjemo. Na ta način normo ukloni, tj. delno jo razveljavi. Z nečrkobralsko razlago tako ustvari (vrednostno) praznino, ki jo mora nato zapolniti z novo normo doktrinarnega izvora. Avtor pokaže, da – tako kot lepota ni v samih stvareh, temveč v očeh gledalca – uklonlj...