Vpliv filozofske misli skozi zgodovino na družbeno konstrukcijo smrti

Misel na smrt je bila v zadnjih desetletjih v zahodni civilizaciji precej potlačena. Smrt kot nekaj groznega in nesmiselnega se je umaknila iz javnega življenja v zasebno sfero. Toda temu ni bilo vedno tako. O smrti se je razmišljalo in o njej govorilo, ker je bila sprejeta kot del vsakdanjega življenja. Zato se sprašujemo, ali ni bežanje sodobnega človeka pred smrtjo bežanje pred resničnostjo življenja. In ali spričo smrti ne postane tudi življenje absurdno, nesmiselno in brez vrednosti? V bistvu gre za temeljno vprašanje naše eksistence, našega bivanja in od odgovora nanj je odvisna potrditev ali zavrnitev smisla našega obstoja. Ali z drugimi besedami, kaj nam iz perspektive umiranja in smrti pomeni naše življenje in kaj življenje drugih? Človeka gradi spomin, spomin je zgodovina. Če hočemo razumeti našo sedanjost, jo moramo graditi na spominu – zgodovini. Če se ne oziramo v zgodovino, nismo oropani le preteklosti, temveč tudi sedanjosti in prihodnosti. Zdravstveni delavci potrebujemo temeljito poglabljanje glede vprašanja umiranja in smrti. Od tega je v veliki meri odvisna naša usmerjenost delovanja v odnosu do sočloveka. S poglabljanjem vprašanja o umiranju in smrti se veča naša odgovornost in senzibilnost na področju skrbi za umirajočega človeka