Accuracy in estimating the difficulty of geometry tasks

Magistrsko delo govori o točnosti ocenjevanja zahtevnosti geometrijskih nalog in o točnosti ocenjevanja lastne uspešnosti reševanja geometrijskih nalog. V teoretičnem delu predstavim pojma samopodobe in samoocenjevanja. Slednjega umestim v središče trikotnika poučevanje – učenje – ocenjevanje. Sledi natančna obravnava pojmov percipirane sposobnosti, dejanske sposobnosti in percipirane zahtevnosti ter odnosov med njimi. Predstavim tudi objavljene raziskave s tega področja. Osredotočim se na pojem točnost samoocenjevanja in natančneje predstavim vpliv dveh dejavnikov, spola in učne uspešnosti, na točnost učenčeve samoocene.V empiričnem delu predstavim raziskavo, ki sem jo izvedla med učenci osmih razredov osnovne šole. Zanimalo me je, kateri dejavniki ključno vplivajo na učenčevo percepcijo zahtevnosti nalog z geometrijsko vsebino. Ugotavljala sem tudi, ali spol oziroma učna uspešnost statistično pomembno vplivata na točnost ocene zahtevnosti in na točnost ocene lastne uspešnosti reševanja naloge. Rezultati raziskave so pokazali, da učenci percipirajo geometrijsko nalogo kot zahtevno, če le-ta vsebuje algebrske komponente ali pa ulomke. Statistična obdelava podatkov pa je pokazala, da učno uspešnejši učenci statistično pomembno točneje ocenijo lastno uspešnost reševanja nalog kot učno šibkejši učenci. Natančnejši vpogled v učenčevo percipiranje zahtevnosti geometrijskih nalog sem pridobila z analizo intervjujev s posameznimi učenci