Diplomatska korespondencija

U radu je obrađeno područje diplomatske komunikacije (usmene i pismene), konkretnije diplomatske korespondencije. Većina vrsta diplomatske korespondencije predstavljena je i analizirana na osnovi konkretnih primjera (korpusa), a neke vrste pomoću podataka iz literature jer je za njih korpus bio nedostupan. Vrste diplomatske korespondencije predstavljene su svaka za sebe, jer se pokazalo da se u literaturi javljaju brojni i različiti modeli, svaki od njih sa svojim prednostima i nedostacima. U analizu su uključeni elementi pojedinih vrsta korespondencije preuzeti iz literature stručnjaka s područja diplomacije, a ne iz uobičajene prakse lingvista. Za svaku je vrstu diplomatske korespondencije (npr. vjerodajnica, i kabinetsko pismo, opozivno pismo, službeno i osobno pismo, nota u trećem licu, memorandum, non paper, pozivnica, pismo zahvalnosti, kondolencija itd.) analiziran način oslovljavanja, meritum ili glavni dio pisma, struktura, formula uljudnosti te jezik. Analiza je pokazala da je diplomatska korespondencija raznovrsnas jedne strane neke su vrste teksta karakteristične samo za područje diplomacije, a s druge strane neke se vrste koriste i u svakodnevnom životu tesu samo djelomično prilagođene diplomaciji. U radu je detaljnije predstavljena analiza jezika diplomatske korespondencije koji je također raznolik. U nekim se vrstama teksta, izuzetno shematiziranim, upotrebljavaju stalne, konvencionalne sintagme. U drugim vrstama - prije svega riječ je o vrstama korespondencije koje se upotrebljavaju i u svakodnevnom životu (pisma zahvalnosti, pozivnice, čestitke) - oblik nije tako strogo definiran, jezik je slobodniji, pojavljuju se sintagme koje izražavaju subjektivnost. Nadalje usvim se vrstama javljaju sintagme kojima se izražava pretjeranu uljudnostzato je i najznačajnija karakteristika jezika diplomatske korespondencije konvencionalna formula uljudnosti. Rezultati istraživanja upućuju na daljnja istraživanja diplomatske korespondencije, posebice diplomatske usmene komunikacije - dosada gotovo neistraženoga područja.V diplomskem delu je predstavljeno področje diplomatske komunikacije (ustne in pisne), in sicer konkretno diplomatske korespondence. Večina vrst diplomatske korespondence je predstavljena in analizirana na osnovi konkretnih primerov (korpusa), nekatere pa s pomočjo podatkov iz literature, saj je bil korpus zanje nedostopen. Vrste diplomatske korespondence so predstavljene vsaka posebej, ker se je izkazalo, da se v literaturi pojavljajo številni različni modeli, vsak pa ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. V analizo so vključeni elementi posameznih vrst korespondence, ki so prevzeti iz literature strokovnjakov s področja diplomacije in ne iz običajne prakse lingvistov. Pri vsaki vrsti diplomatske korespondence (npr. poverilno pismo, kabinetno pismo, odpoklic, službeno in osebno pismo, nota v tretji osebi, memorandum, non paper, vabilo, zahvala, sožalje itd.) je analiziran način naslavljanja, meritum ali glavni del pisma, struktura, formula vljudnosti in jezik. Analiza je pokazala, da je diplomatskakorespondenca raznovrstnapo eni strani so nekatere vrste besedil značilne samo za področje diplomacije, nekatere vrste pa se po drugi strani uporabljajo tudi v vsakdanjem življenju in so samo deloma prilagojene za diplomacijo. V delu je natančneje predstavljena analiza jezika diplomatske korespondence, ki je prav tako raznolik. V nekaterih vrstah, ki so zelo shematizirane, se uporabljajo stalne, konvencionalne sintagme. Pri drugih vrstah - predvsem gre pri tem za vrste korespondence, ki se uporabljajo v vsakdanjem življenju (vabila, zahvale, čestitke) - pa oblika ni strogo definirana, jezik je bolj svoboden, pojavljajo se sintagme, ki izražajo subjektivnost. V vseh vrstah pa se pojavljajo sintagme, ki izražajo pretirano vljudnostzato je najbolj izrazita značilnost jezika diplomatske korespondence konvencionalna formula vljudnosti. Rezultati raziskave ponujajo možnosti za nadaljnje raziskovanje diplomatske korespondence, še posebej diplomatske ustne komunikacije, ki je za zdaj pravzaprav še popolnoma neraziskano področje