Novomedijska umetniška dela imajo status procesov, performansov, programov in aplikacij, ki od uporabnika pogosto zahtevajo aktivno udeležbo, kar pomeni, da so interaktivna. Pri takšnih projektih se umetniško raziskovanje povezuje s tehnološkimi in znanstvenimi pristopi ter širi področje, ki smo ga v preteklosti razumeli kot umetnost. Umetnik je v poplavi novih informacijskih tehnologij primoran k hitrejšemu procesiranju in zahtevnejšemu učenju, da bi zadovoljil tako kritike današnjega časa, kot zahteve javnosti. Mora biti dinamičen in prilagodljiv in sposoben ustvariti performativno in modularno umetnino. Novomedijski umetnik pogosto deluje kot programer in heker, ki si umetnost interpretira kot eksperimentiranje in raziskovanje tanke meje...