Visokošolsko izobraževanje odraslih v Sloveniji - s strategijo ali brez nje

Delo pri pripravi dveh slovenskih nacionalnih programov - za visokošolsko izobraževanje in za izobraževanje odraslih - poteka povsem neusklajeno, saj nastajata ločeno drug od drugega. Oblikovanje politike in strategije visokošolskega izobraževanja odraslih je prepuščeno andragogom, v celotni strategiji pa izobraževanje odraslih praviloma ni vključeno. V Sloveniji tako ostaja izobraževanje odraslih “izredno”, ne pa integralno in integri­ rano področje visokošolskega izobraževanja. To se zrcali v njegovi neustrezni sistemski umeščenosti, kajti po zakonski opredelitvi in tudi po upravni ureditvi, financiranju, organiziranosti, mreži programov, spodbujanju zadovoljevanja potreb, razvojnih službah, usposabljanju kadrov itn. nima položaja enakopravnega in enakovrednega področja visokošolskega izobraževanja. Izkušnje in spoznanja v nekaterih razvitih državah so prav nasprotne od tega: delež odraslih študentov se iz leta v leto povečuje, izobraževanje odraslih pa prinaša v visokošolsko izobraževanje mnoge novosti in se ga zaradi tega šteje za "najbolj dinamičen naboj vsega današnjega izobraževanja", univerza je tako resnični "generator" vsega izobraževanja in učenja, pri tem pa ima pomembno mesto prav izobraževanje odraslih. Potrebe po takšnem konceptu učenja in izobraževanja se povečujejo tudi zarad in uveljavljanja koncepta in strategije vseživljenjskosti učenja. Za izhod iz zdajšnjega stanja bomo v Sloveniji poleg drugih ukrepov potrebovali tudi posebno razvojno-svetovalno središče za razvoj visokošolskega izobraževanja odraslih