lzobraževanje odraslih in lokalni razvoj

Skupnostno izobraževanje prinaša nov način povezovanja znanja s tem, kar ljudje ustvarjajo. Pospešuje uporabnost znanja in izobraževanje povezuje z neposrednimi potrebami ljudi. Zelo malo je stvari, ki jih lahko človek dela sam. Večinoma je odvisen od tega, kar lahko ustvari skupaj z drugimi ljudmi. Vendar se v nedemokratičnih družbah ljudje na vadijo na to, da rešitve prihajajo od zgoraj in predvsem čakajo, da nji­ hove potrebe rešuje nekdo drug, zlasti institucije, sami pa medtem pasivno čakajo. Družbeno-ekonomske in politične spremembe tudi pri nas zahtevajo od ljudi, da spremenijo svoj odnos do okolja in življenja ter se postavijo v aktivno vlogo. Skupnostno izobraževanje je učenje ljudi v skupinah, ljudi, ki so zainteresirani, da dosežejo določen cilj ali rešijo določen problem, kot so na primer ustanovitev lokalnega muzeja, izdaja turističnega priročnika, obvoznica, ki naj bi razbremenila mestni promet, postavitev spomenika, hortikultura in urejanje zelenic v kraju, uvajanje novih oblik otroškega varstva, reševanje problemov v zvezi z invalidi, brezposelnost in dohodki družine itd. Ljudje se izobražujejo, učijo se, da bi znali to, kar počno. Pred njimi sta vedno dva cilja: izdelek in znan je. Učijo se sproti, tako kot potekajo faze delovanja, dokler ne dosežejo cilja. Skupnostno izobraževanje ima tudi to posebnost, da se razvija in ravna predvsem glede na potrebe ljudi v kraju. Pri pospeševanju reševanja problemov na podlagi znanja je zato zelo pomembno, da andragogi najprej spoznajo prave potrebe ljudi in se po njih ravnajo. Ena od splošnih potreb po znanju je funkcionalna nepismenost. Dokler se ljudje niso sami sposobni primerno sporazumevati z drugimi, bodisi pisno ali ustno, je vse njihovo delovanje onemogočeno in si sami ne morejo pomagati. Živijo lahko le kot odvisneži, na račun tuje pomoči, kar pa v novem času več ni mogoče. Odgovornost za preživetje prehaja v roke vsakega posameznika. Zato se v sedanjem prehodnem obdobju pomanjkanje znanja in nizka stopnja osebnega razvoja še toliko bolj maščujeta ter spravljata ljudi v negotovost in tudi v obup. Pri nizko izobraženih ljudeh se skupnostno izobraževanje loteva najprej problemov funkcionalne nepismenosti, pri bolj izobraženih pa so potrebe po znanju že bolj specifične in naravnane k določenemu cilju. V skupini si ljudje pridobivajo znanje komplementarno. Vsak se nauči tisto, za kar je odgovo ren, zato je skupnostno izobraževanje tudi bolj učinkovito, ker se učenje porazdeli med člane skupine in eden drugega podpirajo