Članek predstavlja osnovne geografske značilnosti štirih vzorčnih obmejnih območij (Slovenska Istra, Bela Krajina, Spodnje Posavje in Spodnje Podravje), ki so bila vključena v raziskavo o vplivu nove državne meje na življenje tamkajšnjih prebivalcev. Analizirali smo njihovo razumevanje sprememb v gospodarskih in socialnih razmerah, prometnih tokovih, medetičnih odnosih itd. Anketiranci (1200 anket) so ocenjevali tudi razvojne možnosti domače regije v luči njene obmejne lege in ovire, ki zavirajo sodelovanje s sosednjo Hrvaško in predvsem njenimi obmejnimi regijami. Predstavljeni so še aktualni projekti čezmejnega sodelovanja
Skoraj vsa obmejna območja v Sloveniji zaostajajo v driižbeno-gospodarskem razvoju. Osnovni vzrok je...
Avtor obravnava povojne spremembe v sestavi aktivnega prebivalstva v Sloveniji v luči sektorske teor...
Proučevanje območij ob italjansko-avstrijsko-stovenski meji ima dolgoletno tradicijo. Načrte za poru...
Prispevek obravna nekatere vidike obmejnosti in razvoja čezmejnega povezovanja na »tromeji« med Slov...
Članek namenja pozornost odzivu prebivalstva na okoljske probleme v Šaleški dolini in Zasavju. Osnov...
Predstavljene so razlike med območji na slovenski strani meje s Hrvaško z vidika življenjskih razmer...
Z analizo zemljiškoposestnih in zaposlitvenih značilnosti so opredeljeni nekateri elementi čezmejne ...
Podeželje na območju ob slovensko hrvaški meji se preobraža. Na preobrazbo vplivala vrsta dejavnikov...
Avtor obravnava razmere na dupleškem območju med obdobjem vladanja Marije Terezije in koncem prve sv...
V članku so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 523 srednješolk in srednješolc...
Litoralizacijo označuje izrazita razvojna dvojnost: ob obali prihaja do zgoščevanja gospodar-skih de...
Pretežno gozdnato območje občine Loški Potok je ob prehodu v tržnogospodarstvo in ob osamosvojitvi S...
Prispevek obravnava predmetne vsebinske odvisnike s slovenskimi glagoli reči, misliti, videti in sli...
V prispevku se poskuša dati odgovor na vprašanje o novem položaju lokalnih skupnosti ob slovensko – ...
Večina rek, ki prečkajo slovensko hrvaško mejo, je bila v 90. letih zmerno do močno onesnažena. V ob...
Skoraj vsa obmejna območja v Sloveniji zaostajajo v driižbeno-gospodarskem razvoju. Osnovni vzrok je...
Avtor obravnava povojne spremembe v sestavi aktivnega prebivalstva v Sloveniji v luči sektorske teor...
Proučevanje območij ob italjansko-avstrijsko-stovenski meji ima dolgoletno tradicijo. Načrte za poru...
Prispevek obravna nekatere vidike obmejnosti in razvoja čezmejnega povezovanja na »tromeji« med Slov...
Članek namenja pozornost odzivu prebivalstva na okoljske probleme v Šaleški dolini in Zasavju. Osnov...
Predstavljene so razlike med območji na slovenski strani meje s Hrvaško z vidika življenjskih razmer...
Z analizo zemljiškoposestnih in zaposlitvenih značilnosti so opredeljeni nekateri elementi čezmejne ...
Podeželje na območju ob slovensko hrvaški meji se preobraža. Na preobrazbo vplivala vrsta dejavnikov...
Avtor obravnava razmere na dupleškem območju med obdobjem vladanja Marije Terezije in koncem prve sv...
V članku so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 523 srednješolk in srednješolc...
Litoralizacijo označuje izrazita razvojna dvojnost: ob obali prihaja do zgoščevanja gospodar-skih de...
Pretežno gozdnato območje občine Loški Potok je ob prehodu v tržnogospodarstvo in ob osamosvojitvi S...
Prispevek obravnava predmetne vsebinske odvisnike s slovenskimi glagoli reči, misliti, videti in sli...
V prispevku se poskuša dati odgovor na vprašanje o novem položaju lokalnih skupnosti ob slovensko – ...
Večina rek, ki prečkajo slovensko hrvaško mejo, je bila v 90. letih zmerno do močno onesnažena. V ob...
Skoraj vsa obmejna območja v Sloveniji zaostajajo v driižbeno-gospodarskem razvoju. Osnovni vzrok je...
Avtor obravnava povojne spremembe v sestavi aktivnega prebivalstva v Sloveniji v luči sektorske teor...
Proučevanje območij ob italjansko-avstrijsko-stovenski meji ima dolgoletno tradicijo. Načrte za poru...