Learning about round and regular shapes in a group of children 2−3 years of age

Otrok se že zgodaj v svojem predšolskem obdobju začne srečevati z matematiko, zato sem se odločila, da diplomsko delo posvetim temu kurikularnemu področju. Zgodnje matematične izkušnje vplivajo na kasnejši otrokov intelektualni in duševni razvoj. V delu z naslovom Spoznavanje okroglih in oglatih oblik v skupini 2- do 3-letnih otrok sem se osredinila na geometrijo, natančneje na otrokovo zgodnje spoznavanje okroglih in oglatih geometrijskih oblik. Učenje geometrijskih pojmov opisuje več različnih teorij in avtorjev. Uporabila in natančneje preučila sem temeljno teorijo van Hiela o učenju geometrije, ki pravi, kako pomembno je, da otrok pridobiva spoznanja prek praktičnih izkušenj in postopno prehaja iz vizualne stopnje na deskriptivno analitično stopnjo. Pri tem imamo veliko vlogo odrasli, ki naj bi bili otroku v oporo pri oblikovanju določenih pojmov in relacij med njimi. Vzgojitelju so pri načrtovanju matematičnih dejavnosti v pomoč tudi Hejnyjevi principi, v katerih je avtor združil bistvene kriterije dobre poučevalne prakse. Poleg teorij učenja o geometriji sem v teoretičnem delu predstavila področje matematika v vrtcu, tudi z vidika javnega nacionalnega dokumenta Kurikulum za vrtce (1999). Predstavila sem nekaj značilnosti in dejstev o izkustvenem učenju, ki jih moramo upoštevati, da bi otrokom omogočili kar se da pozitivne in raznolike izkušnje. Za spoznavanje znanih predmetov iz okolice je najpomembneje, da odrasli upoštevamo, da so otroci v predšolskem obdobju zelo učljivi in da se največ naučijo s svojo lastno aktivnostjo. V empiričnem delu sem dejavnosti poskušala načrtovati tako, da je vključenega čim več izkustvenega učenja, s katerim so otroci neposredno vključeni v dejavnosti. Na tak način si pridobijo širši vpogled v različne teme, ki jih odkrivajo in si jih tako lažje zapomnijo. Ena od temeljnih oblik izkustvenega učenja v predšolskem obdobju pa je tudi igra. V celotnem diplomskem delu postavljam v ospredje vlogo odraslih, ki je pri oblikovanju pojmov še kako pomembna. V empiričnem delu ugotavljam, ali je možno in na kakšen način preveriti otroško geometrijsko znanje pred in po izvedenem načrtovanem pristopu na temo okroglih in oglatih oblik pri najmlajših. Ugotovila sem, da se manjša odstopanja v znanju pokažejo, vendar jih na mojem primeru ne moremo posplošiti na celotno populacijo. Potrdim lahko, da je igra pomemben del izkustvenega učenja, ki otrokom pomaga premagati strah in pokazati, kar dejansko znajo. Na mojem vzorcu se pokažejo tudi razlike v napredku pri starejših, kar je bilo pričakovano.Children come across mathematics in their pre-school period, that is why the topic of my thesis covers this part of the curriculum. Early mathematical experience has an influence on the child\u27s intelectual and mental development. In the thesis with the title Learning about round and regular shapes in a group of children 2–3 years of age I focused on geometry, more specifically getting to know how children cope with round and regular shapes at an early age. Various theories and authors describe learning geometric terminology. The basic van Hiele theory on learning geometry has been closely examined and followed. It emphasizes the importance of getting knowledge through practical experience and gradually progressing from the visual stage towards the descriptive analytical one. Adults play a vital role helping children to form certain concepts and relations among them. The teachers can follow Hejny\u27s principles of organising mathematical activities in order to achieve high standards in teaching mathematics. The theoretical part contains beside ideas on learning geometry, also some facts about learning mathematics in kindergartens based on the Slovenian curriculum for kindergartens \u27\u27Kurikulum za vrtce\u27\u27 (1999). Some facts about experiential learning are presented since they enable a variety of valuable experience for children. Children in the pre-school period learn quickly and efficiently, mostly through their own activities. The empirical part thus includes mostly activities which enable experiential learning since children are directly involved in them. This way they gain more knowledge and memorizing is better. The crucial part of experiential learning is play, especially in the pre-school period. The role of adults is of great importance. In the empirical part I try to find out whether it is possible to check the children\u27s knowledge of geometry before and after the activities and in what way. I have come to the conclusion that the knowledge slightly differs among children but it cannot be generalized on the entire generation. Play is the most important source of experiential learning, which helps children to overcome their fears and demonstrate their knowledge. Older children develop faster, which has been expected