Poglavitni metodološki pristopi ob analizi čeških pravljic

V pričujoči nalogi raziskujem različne teoretične pristope, ki jih lahko uporabljamo pri analizi pravljic. Pravljica je predstavljena kot zvrst in postavljena v odnosu do drugih zvrsti ljudske pripovedi. Pravljice ne gre raziskovati brez navezave na rituale in mitologijo. Pravljice so skupne številnim narodom in kljubujejo prostorskim in časovnim omejitvam. Pravljice so pomemben del vsake kulture in vsebujejo informacije o svetu, v katerem so nastale in se razvijale, prav tako pa prikazujejo osnovne poteze človeškega karakterja. Vendar ima vsak narod in njegova literatura svoje značilnosti, v pričujoči nalogi so v ospredje postavljene značilnosti čeških pravljic. V delu so podrobneje obravnavani folkloristični, strukturalistični, literarni, psihoanalitični, poststrukturalistični, sociološki, feministični in darvinistični pristop k analizi pravljic.This paper presents different theoretical approaches for fairytale interpretation. Fairytale is defined as a genre with the connection to other folklore narrative forms. There are many parallels between fairytale, mythology and rituals. Fairytales are a significant part of every culture and contain a lot of information about the world in which it originated and evolved, they are indicative of a particular culture, time, as well as more general features of human character. The Czech fairytales and its specific features are discussed in this paper. The paper specifically underlines eight methodological approaches to fairy-tale interpretation, such as folkloristic, structuralism, poststructuralist, literary, psychoanalytical, sociological, feminist and neo-Darwinian approaches to fairy-tale