Prispevek predstavlja pregled darovalcev in darov v licejski oziroma Cesarsko-kraljevi študijski knjižnici, ki so popisani kot posebni korpusi, zabeleženi v najstarejšem zvezku akcesijskih knjig (do leta 1860), ali pa jih navaja »Zgodovina Cesarsko kraljeve študijske knjižnice v Ljubljani« Konrada Stefana. Poleg posameznikov in ustanov, ki so zabeleženi z imeni, na podlagi pregleda prisotnosti podatkov o nekdanjem lastništvu v podarjenih knjigah skušamo identificirati tudi darovalce, ki v virih niso navedeni poimensko. Sledi analiza deleža ter vsebine in pomena darov za razvoj nekdanje licejske oziroma študijske knjižnice v Ljubljani do leta 1860