Španska majolika v Sloveniji in sosednjih deželah

V nalogi je predstavljena poznosrednjeveška španska namizna keramika (španska majolika) iz 15. st. na območju Slovenije in sosednjih dežel. Značilnost te keramike je kovinski lošč, z glavnimi sestavinami bakra, srebra, okra, žvepla in vinske usedline. Od oblik posodja so bili zastopani skodele, sklede, krožniki in albareli.Skupno je obravnavanih 27 najdišč z območja Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije, na katerih je bilo odkrito uvoženo majolično posodje, izdelano na Iberskem polotoku. Lokacije vseh obravnavanih najdišč so v glavnem gradovi, domovanja premožnejših meščanov ali cerkveni objekti in njihova okolica. Dobava španske majolike je potekala iz Španije po pomorskih poteh, v katerih so imele vključno vlogo Benetke. Od tu je bila keramika transportirana v bližnja in daljna zaledja Italije in preko Jadrana. Iz pristanišč v Tržaškem zalivu, Istri in Dalmaciji, katera so bila na drugi strani Jadrana, je transport zopet potekal v bližnje in daljne kraje. Po obliki in okrasu so najbolj zastopane skodele z vboklim dnom in vboklim dnom z robom. Najbolj pogost okras je bryonia. Grb in krona sta bila glede na zastopanost prav tako priljubljen okras višjih slojev, kot tudi drugi rastlinski okrasi in gotska črka. Vsa najdena Španska majolika je iz širšega valencijskega območja, iz delavnic Valencije, Manisesa in Paterne, od katerih je najbolj zastopan Manises. Število kosov keramike oz. % delež se iz začetnega obdobja (4/4 14. st. do 1/4 15. st.), močno poveča že v naslednjem obdobju (1/4 15. st. do 2/4 15. st.) in je približno enak tudi v 2/4 15. st., nakar v 3/4 15. st. močno pade. V zadnjem obdobju (3/4 15. st. do 4/4 15. st.) sta količina in delež enaka začetnemu obdobju