Heavy minerals in soils and dolomite bedrocks from the Postojna, Zaplana and Stična area

Na treh območjih v Sloveniji - v okolici Postojne, Zaplane in Stične - smo želeli preveriti prisotnost in količino težkih mineralov v matični podlagi, zgornjetriasnem dolomitu ter v tleh. Zanimalo nas je, ali so težki minerali v tleh avtohtoni ali alohtoni. Preveriti smo želeli tudi vpliv rabe tal (travnik, gozd) na njihovo porazdelitev. Praškovna rentgenska difrakcija (XRD) je v vzorcih tal pokazala prisotnost dolomita, kremena, muskovita/illita ter minerale kloritove skupine, v vzorcih matične kamnine pa le dolomit. S pomočjo optične mikroskopije smo poleg dolomita določili še posamezna zrna glinencev, kremena, muskovita, temnih nepresevnih mineralov in litična zrna. Delež netopnih težkih mineralov v matični kamnini je majhen. Po končanem raztapljanju dolomita s HCl smo pridobili le med 0,03 % in 0,70 % netopnega ostanka. Analiza SEM/EDS netopnega ostanka in poliranih zbruskov je pokazala prisotnost sedmih mineralov: cirkona, TiO2 (najverjetneje rutila), mineralov monacitove in apatitove skupine, sfalerita, pirita in fluorita. Velikosti omenjenih mineralov so do 10 μm. Mineralna zrna večinoma ne kažejo znakov daljšega transporta in preperevanja. Delež težke frakcije v tleh je med 0,01 % in 0,16 %. S SEM/EDS analizo smo določili 13 mineralov oz. različkov. V večini vzorcev tal so prisotni cirkon, ilmenit, TiO2 (najverjetneje rutil), minerali monacitove skupine in kromit. Pogosti so tudi železovi oksidi/hidroksidi in minerali ksenotimove. Minerali apatitove skupine, titanit in magneziokromit so zastopani v dveh oziroma treh vzorcih, medtem ko smo titanomagnetit, svinčev oksid/karbonat in pirit našli le v posameznih vzorcih. Velikost omenjenih mineralov je v povprečju 60 μm. Znaki transporta in preperevanja so izrazitejši kot v kamnini. V travniških tleh smo določili dvanajst, v gozdnih tleh devet različnih mineralov. Menimo, da raba tal (travnik, gozd) bistveno ne vpliva na vsebnost težkih mineralov v tleh. Rezultati analiz kažejo, da imajo minerali v tleh tako avtohton kot alohton izvor.Our intention was to check the heavy mineral content in both the Upper Triassic dolomite, and the soil in three areas in Slovenia, around Postojna, Zaplana and Stična. Heavy minerals could be autochthonous or allochthonous. Also, we examined the influence of the land use (meadow, forest) on their distribution. XRD showed the presence of dolomite, quartz, muscovite/illite and the chlorite group mineral in the soil samples and only dolomite in rock samples. By using optical microscopy, we also determined separate grains of feldspar, quartz, muscovite, dark opaque minerals and lithic fragments. The percentage of insoluble heavy minerals residue in the dolomite is small, between 0,03 % and 0,70 %. The SEM/EDS analysis of insoluble residue and thin sections showed the presence of 7 minerals: zircon, TiO2 (most probably rutile), minerals of the monazite and the apatite group, sphalerite, pyrite and fluorite. The sizes of the mentioned minerals are up to 10 μm. Mineral grains mostly do not show signs of longer transport and weathering. The percentage of heavy fraction in soils ranged between 0,01% and 0,16%. With SEM/EDS analysis we determined 13 minerals. Zircon, ilmenite, TiO2 (most probably rutile), monazite group mineral and chromite are present in most of the soil samples. Iron oxides/hydroxides and xenotime group minerals are frequent as well. Apatite group minerals, titanite magnesiochromite, titaniferous magnetitie, lead oxide/carbonate and pyrite appear only in one, two or three samples.The average size of the minerals is 60 μm. Signs of transport and weathering are more pronounced than in rock. We determined twelve different minerals in the meadow soil and nine in the forest soil. Nevertheless, we believe that the land use (meadow, forest) has not got a fundamental influence on the heavy mineral content in the soil. The results show that the minerals in the soil may have autochthonous and allochthonous origin