V diplomskem delu obravnavamo slučajne grafe. Pri tem predstavimo dva najbolj splošna modela slučajnih grafov, ki jih v diplomskem delu imenujemo enakomerni model slučajnega grafa in binomski model slučajnega grafa. V enakomernem modelu slučajnega grafa se slučajnost izraža pri odločitvi, katerih m povezav bomo izbrali iz množice vseh možnih povezav, ki jih ima lahko graf na n vozliščih. Po drugi strani se pri binomskem modelu slučajnega grafa slučajnost izraža tako, da za vsako možno povezavo v grafu izvedemo Bernoullijev eksperiment z verjetnostjo p, kjer nam izid eksperimenta določi, ali bomo to povezavo v graf vzeli ali ne. Za oba modela izračunamo in prikažemo rezultate za matematična upanja za različne lastnosti v grafih, kot so: št...