IMPACT OF CHLORIDES, NITRATES, SULFATES AND PHOSPHATES ON INCREASED LIMESTONE DISSOLUTION IN THE KARST VADOSE ZONE (POSTOJNA CAVE, SLOVENIA)

tov na povečano raztapljanje apnenca v vadozni coni krasa (Postojn ska jama, Slovenija) Kraški vodonosniki so pomemben vir pitne vode, vendar so zelo ranljivi. Dobra topnost karbonatnih kamnin in njihova sekundarna poroznost sta pogojevali razvoj značilne kraške hidrologije. Za raztapljanje karbonatnih kamnin je najodgo-vornejši CO2 v prsti (Ford & Williams 2007), vendar pa v pro-cesu raztapljanja lahko sodelujejo tudi anorganske kisline, ki so rezultat razgradnje organskega onesnaženja. V okviru več kot 20-letnega raziskovanja pretakanja padavin in prenosa konta-minantov (neposredni iztok komunalne odpadne vode iz voja-škega objekta s približno dvajsetimi vojaki) skozi 100 m debelo vadozno cono Postojnske jame smo ugotavljali onesnaženo preniklo vodo več curkov in kapljanj v jami (z do 60 mg Cl-/l, do 180 mg NO3-/l, do 2,8 mg PO43-/l, do 50 mg SO42-/l). Hkrati je bila v teh curkih vsota kalcija in magnezija do dvakrat večja kot v čistem referenčnem curku oz. v odpadni vodi. Količina raztopljenih karbonatov je bila premo-sorazmerna količini prisotnih kontaminantov. To je nakazovalo na povečano širje-nje prevodnikov neposredno pod virom onesnaženja. Zato se s časom kontaminanti prenašajo vse hitreje globlje v vadozno cono, tako da prihaja do pomembnega raztapljanja kamnine vse glob lje. V končni fazi razvoja, ki traja več desetletij in več, lahko pričakujemo hiter prenos kontaminantov skozi vodono-snik vse do kraških izvirov z minimalnimi učinki samoočišče-vanja. Ključne besede: kras, vadozna cona, onesnaženje, povečano raztapljanje, pospešeno zakrasevanje